Ko kraguljčki zrastejo v zvonove
čas
ki je nekoč nežno kapljal
je ujma
pod stopali mendra neskončnost in hiti
kar je nekdaj
z lahnimi koraki v počasnem valčku
zajemalo vdihe
vse bližje sem pozabi
na vso razkošje plesov
ki jih vsrka povodje
ko nas potopi
da spet iščemo
košček takta ki umanjka
čeprav vemo kako zveni
pravi plesalec
ko zdrsne ob plesalko
kakor da ni že prej plesala z njim
ne ve ona
ne ve on
presneti zvon
ki udarja
potrkuje
Ja, kaj č'mo, zna bit', tako; bim bama boma kemblja vedno močneje in glasneje ... Pesem, s tako pomenljivimi metaforami si nam podarila, Poetesa Irena. :-)
Prijetno nedeljo ti želim,
Sašo
Irena,
lačen škratek je bil na delu.
Pojedel ti je eno črko.
"košček takta ki umanjka..."
Lp, JUR
Vrlo lijepo zvoni ova rasplesana pjesma, Irena.
Ugodan ostatak vikenda,
Katica
Sašo, še nama zveni lepo :)
Hvala ti in ostani zveneč
Hvala za ššššššššššššš, Jur, ki mu pravijo tudi oko sokolovo :D
Draga Katica, hvala <3 Vikendov zame pravzaprav ni, je pa počitek v lepih besedah dobrih ljudi :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 09. 06. 2019 ob 10:46
- Prebrano 628 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 186.25
- Število ocen: 14