Nora
Obnemela si tiste srede,
ko je njegova mama pokopala
zapečateno krsto.
Vajinega deteta,
majhne krvave packe,
nisi mogla položiti k njemu,
ki ne bo nikoli oče.
Tvoj svet se je skrčil na privide.
Na neizprosen boj z jatami črnih ptic.
Na sence, ki se luščijo z obzorja
in se neznosno težke zgrinjajo nate.
Na dolge grlene kra, kra, kra …
Tu si, (tako kot) sleherno jutro, sleherni večer.
Oblečena v jutranjko stare tete Molly.
Voščenega obraza. Odsotnega pogleda.
Za trpko stisnjenimi ustnicami – molk.
Ali slišiš pljuske med bregove ujetega jezera?
Ali prhki prsti spomina še tipajo v leto 1968
in skušajo iz megle izbrskati večerna poročila,
ofenzivo Tet, smrt, ki se je zdela tako daleč,
in vajino poletje?
Nebo je prekrivala modrina
in noči so vama dišale po senu,
po neskončnosti,
po prihodnosti ...
Potem je treščilo.
Vpoklic.
List papirja je bil dovolj,
da je sonce posivelo
in so zvezde popadale
v Michigansko jezero.
Poslano:
06. 06. 2019 ob 22:59
Spremenjeno:
06. 06. 2019 ob 23:02
Po sliki Andee Kowch: Crow`s Song
Lijep pozdrav,
Katica
Hvala, draga Katica!
Andeo Kowch že dolgo občudujem. Do zdaj sem napisala tri pesmi po njenih slikah (nekaj pa se mi jih mota po glavi). Obe že pred časom napisani (2016 in 2017) sta objavljeni tu na pesem.si. Prva tudi v tiskani obliki.
Lahko noč in lepo nedeljo, Lea - Ivanka
Tudi mene se je pesem dotaknila, morda le dve malenkosti:
...
Za trpko stisnjenimi ustnicami – molk.
(molk je zelo pričakovan za stisnjenimi ustnicami - lahko odstraniš pomišljaj ali pa poveš nezaznamovano: molk za trpko stisnjenimi ustnicami)
...
Bilo je mehko,
nežno od dotikov
in sladko od šepeta. (pasivna raba, nekoliko stilsko šibko, preoblikuj v aktivno obliko)
Kaj meniš?
Lp, Ana
Poslano:
13. 06. 2019 ob 22:08
Spremenjeno:
13. 06. 2019 ob 22:09
Ana, vesela sem tvojega mnenja in predlogov. Hvala! Res sem se zapletla v verzu o molku. Verjetno me je močna slika porinila v zaznamovan besedni red. Popravim, povem nezaznovano.
Drugi del, bi morda lahko bil, moja prva varianta, ki sem jo zadnji trenutek pred objavo spremenila. Morda bo dobro, če ne, se potrudim in najdem rešitev.
Lepim:
Nora
Obnemela si tiste srede,
ko je njegova mama pokopala
zapečateno krsto.
Vajinega deteta,
majhne krvave packe,
nisi mogla položiti k očetu.
Tvoj svet se je skrčil na privide.
Na neizprosen boj z jatami črnih ptic.
Na sence, ki se luščijo z obzorja
in se neznosno težke zgrinjajo nate.
Na dolge grlene kra, kra, kra …
Tu si.
Oblečena v jutranjko stare tete Molly.
Voščenega obraza. Odsotnega pogleda.
Molk za trpko stisnjenimi ustnicami.
Ali slišiš pljuske med bregove ujetega jezera?
Ali prhki prsti spomina še tipajo v leto 1968
in skušajo iz megle izbrskati večerna poročila,
ofenzivo Tet, smrt, ki se je zdela tako daleč,
in vajino poletje?
Nebo je prekrivala modrina
in noči so dišale po senu.
Sladkala sta jih s šepeti
in se predajala
nežnim dotikom.
Potem je treščilo.
Vpoklic.
List papirja je bil dovolj,
da je sonce posivelo
in so zvezde popadale
v Michigansko jezero.
Kako se ti zdi? Če bi šlo, popravim v objavi, če ne si vzamem čas in dodelam. Hvala!
Lp, Lea
Tudi tu "štrli" (ali kliče k popravilu) tale del:
Sladkala sta jih s šepeti
in se predajala
nežnim dotikom.
Mislim, da boš našla manj sladkobne verze sama.
Lp, Ana
Poslano:
14. 06. 2019 ob 22:41
Spremenjeno:
14. 06. 2019 ob 22:42
Hvala, Ana! Bom našla. Res, da mi je pesem ves delala težave na tem delu (vsaj opazila sem, da tu nekaj šepa). Morda (spet prehitro):
Predajala sta se nežnostim.
Si šepetala o hiški in o starem Fordu.
Sanjarila o otroku.
Če tudi to ni dobro, si vzamem nekaj časa in temeljito premislim. Verzi niso več tako "sladki", a tako na hitro si ne morem ustvariti mnenja ali je to to.
Kaj misliš? Če ni bo, prej ali slej mi uspe, še vedno mi je. :)
Hvala in lahko noč, Lea
Poslano:
15. 06. 2019 ob 09:23
Spremenjeno:
15. 06. 2019 ob 22:26
Kaj pa:
Predajala sta se nežnostim.
Si šepetala o hiški in starem Fordu.
Sanjarila o otroku.
Smehljala se je, ko ji je govoril,
o deklici pšeničnih las in
velikih modrih oči.
Nekoliko sem popravila mislim pa, da ta podaljšek ni ravno dobra ideja.
Ponoči mi je vse zvenelo bolje. :)
Lp, Lea
Poslano:
16. 06. 2019 ob 15:28
Spremenjeno:
16. 06. 2019 ob 15:34
Pozdravljena, Ana!
Končno imam trenutek časa. Žal, mi je za zgornji komentar, če bi ga lahko, bi ga zbrisala, vendar ne gre.
Če se podam v smer, o kateri pišem zgoraj, bom pesem izničila, se ji na daleč izognila. Tega seveda ne želim. Kako bi šlo tako:
Nora
Obnemela si tiste srede,
ko je njegova mama pokopala
zapečateno krsto.
Vajinega deteta,
majhne krvave packe,
nisi mogla položiti k njemu,
ki ne bo nikoli oče.
Tvoj svet se je skrčil na privide.
Na neizprosen boj z jatami črnih ptic.
Na sence, ki se luščijo z obzorja
in se neznosno težke zgrinjajo nate.
Na dolge grlene kra, kra, kra …
Tu si, (tako kot) sleherno jutro, sleherni večer.
Oblečena v jutranjko stare tete Molly.
Voščenega obraza. Odsotnega pogleda.
Za trpko stisnjenimi ustnicami – molk.
Ali slišiš pljuske med bregove ujetega jezera?
Ali prhki prsti spomina še tipajo v leto 1968
in skušajo iz megle izbrskati večerna poročila,
ofenzivo Tet, smrt, ki se je zdela tako daleč,
in vajino poletje?
Nebo je prekrivala modrina
in noči so dišale po senu,
po njemu, po tebi,
po neskončnosti,
po prihodnosti ...
Potem je treščilo.
Vpoklic.
List papirja je bil dovolj,
da je sonce posivelo
in so zvezde popadale
v Michigansko jezero.
Kaj misliš? Hvala!
Lp, Ivanka
P.S: Dodajam link:
Odlična rešitev, morda:
...
Nebo je prekrivala modrina
in noči so vama dišale po senu,
po
njemu, po tebi,
po neskončnosti,
po prihodnosti ...
...
O, super, Ana! Zdaj sem res zadovoljna.
Sem popravila v objavi.
Hvala!
Čestitke k poetičnemu portretu,
Ana
Bravo, draga Ivanka! Iskrene čestitke.
Lp!
Katica
Hvala, draga Katica! Vesela sem dotika. Vesela, da ti je pesem všeč. :)
Lahko noč, Ivanka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
- 06. 06. 2019 ob 22:55
- Prebrano 797 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 193.5
- Število ocen: 12