Zgodaj
si še enkrat več
odslovila noč
da bi narisala jutro
ki je še sanjalo o neprebujenih pticah
pri odprtem oknu drgetala
ker so ti bile sanje odveč
in poslušal sem
z zaprtimi očmi
kako misliš na zaraščene poti
že dolgo nedotaknjene
korakov
ob jezeru kjer domujejo labodi
in nisem preslišal
ko si vzdihnila
ne prezrl
pogleda v tvojih očeh
ki je mrmral
o izgubljenem času.
ravnokar me je zalil val nostalgije...
malo me samo zmoti drugi si na začetku in preveri če bi šlo brez najinih koles
Trenutki so povezava
oživljajo vezo
so isti kot note,
trenutki so jaz.
Doživeti tebe v vseh tvojih obdobij
že takrat si sejal svoje bisere med nas
si ena celota močnega bitja
ki duhovno ohranja preko poezijo svoj glas .
Helou IgorJ in sem popravil. Hvala ti.
Bodi fajn.
Igor
Helou Tomi in najlepša hvala.
Bodi fajn.
Igor
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!