***
čas
brez robov
v antracitnem vesolju
tišine
mezi
ledeni
pluje v rdečini
med bregovi
najine reke
čez drhteče prekate
se plazijo
votle sence
po ulicah dvomov
odmevajo
koraki
sedemnajst čez peto
tvoj glas
odrešeniško blag
sklati
vse gnile plodove
z mojega drevesa
Pozdravček, petja,
pesem se me je dotaknila. Morda le nekaj razmislekov:
...
ledeni v rdečini
pluje v rdečini (manj zaznamovano)
...
po ulicah svinčenih dvomov
odmevajo
koraki
...
vse gnile plodove
z mojega drevesa (se mi zdi bolj odprt konec)
nevere
Lp, Ana
Hvala za komentar Ana!
Sem popravila, naredila še en razmak na začetku.
Lp, Petra
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: petja
- 04. 06. 2019 ob 19:33
- Prebrano 605 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 203.5