Utrnila se je misel, ideja zrasla je v pregled,
refleksija me vznemirja, ustvarim svoj si pogled,
na list papirja zabeležil sem s črnilom sled,
da popišem doživetja, zberem skupaj svoj pregled.

V večnosti narave človek ni vsemogočen, ni vseved,
kar se je zgodilo, naj bo zapisano, spomin je najlepši pogled.
Ne vem zakaj za njim izgubila se je vsaka sled,
zakaj odšel je daleč proč, ve le vseved.

Naj bo v življenju vodilo, ustvari svoj si red,
minil je trenutek na nočnem nebu, enkraten je pogled,
vsak v življenju mora pustiti svojo sled,
ustvariti takšno klimo, da lepo mu je in vzdržuje svoj red.

Naj bo življenje zadovoljstvo, kot slasten med,
misel na doživeto ostaja, slika je ujet pogled,
na nebu letalo za seboj riše novo sled,
naj posel teče, da bosta se cedila mleko in med.

Naj bo na domači mizi vedno položena jed,
na obloženo mizo prijeten je zadovoljni pogled,
z morja v pristanišče ladja pluje, za njo nastaja peneča sled,
za vsakogar naj se najde delo, zagotovi človeku dostojno jed.

V življenju ustvarjajo legende, ki so vsem za zgled,
o njih razkrijejo se čudne zgodbe, čas spremeni na njih pogled,
s časom se vse odkrije, na dan pride nevidna sled,
zato bodi pošten in dober, bodi ljudem za zgled.

Sopotnik