Nisem edina
ženska ki sanja
nimam moči
da bi te naselila
na svojo stran srca
in tudi ne bi bilo prav
da si te prisvojim
kakor otrok svojo igračo
in ji na tihem obljubi
da sta samo drug od drugega
da ni nikogar več
s komer bi si delila
kar imam v resnici rada
v tem edinem življenju
je moje edinole
moje življenje
tega si imam pravico
prilastiti in ga negovati
da mi bodo dnevi lažji
zato več ne prepričujem
in ne oznanjam da je bilokaj
ali bilokdo moj samo moj
nanesel je tako čas
in narava ima prav
noben cvet nima metulja
samo enega zapriseženega
ki ve za svoj cvet
nobena pot nima samo
od enega človeka korakov
ki bi se sprehajali na edini poti
v teh časih je tempo hiter
in množica že dolgo nima več
samo enega človeka ali dveh
navajam se na to in prihaja
mi v kri zato mi ni mar
kdo kje in s kom hodi
kaj obljublja in čigav je
jaz sem svoja kakor moje noge
moje roke moja misel
moja obljuba sami sebi
da mi ni mar nič več
kod hodijo tuji koraki
kaj komu obljubljajo
a veš da je lažje
dosti bolj preprosto
in nisem več slednik
nikomur drugemu
kakor sami sebi
tu imam odkritost
proti sebi
zvestobo sebi
in sebe ne dam
ne več
bilo je dovolj.
Izjemno lepa izpoved, Hope, hvala ti, prav tako kot bi napisal sam, vidiš mi v dušo! Vid
Poslano:
25. 05. 2019 ob 03:15
Spremenjeno:
25. 05. 2019 ob 03:17
Vidzigon dobro jutro
Me veseli, resnično. Vse druge variante sem že poskusila
in ostala....sama, zdaj je najboljše da se držim obljube sebi
in tu ni mogoče da bi šlo kaj narobe, zvestoba sebi je enako
kot vse druge, a ni odvisna od drugega sveta,
zato mi je to dosti bližje. Berem tvojo pesem, odlična kot vedno,
iskrena in nosi v sebi tisto srce, ki mu je mar, ne tisto prehodno
ki mu je mar samo za par sekund, potem pa se veter znova obrne
nekam drugam...
Žal mi je edino slovesa,tistega tihega, ampak če ne gre drugače... .
Hvala ti vidzigon, tvoje besede enako kot tvoje pesmi pomirjajo.
Želim ti lep in srečen dan, z lepimi pozdravi, hope
Poslano:
25. 05. 2019 ob 03:32
Spremenjeno:
25. 05. 2019 ob 03:36
Dobro jutro, Hope!
Če kaj vem po vseh teh izkušnjah in bičanjih življenja in premetavanjih z ene strani na drugo, potem vem to, da je človek ne glede na to, koliko ljudi ima ob sebi, vedno sam s sabo in sam pred sabo ter svojim Bogom. Toda to ni osamljenost, ampak tista fundamentalna samota, jaz ji pravim SAMOST, ki v temelju določa tvojo bit in ti omogoča, da sploh kaj narediš, da sploh kaj ustvariš. Je bolečina, vem, ampak brez bolečine ni žive tvarine. Moja pesem, Žalna maša za Moniko, je pravzaprav slovo od ene moje dobre prijateljice, ki se je preko nje naselila vame, in toliko ljudi je, ki živijo v meni, da v bistvu nikoli nisem čisto sam. Danes sem bil na večerji z ženo, prvič po dveh letih, v tem času sva doživela pravi pekel, zdaj sva samo prijatelja, po 20 letih in s tremi otroci sva samo priajtelja, pa vendar to ni samo, ampak edina možna osnova koeksistiranja. Oprosti za to izpoved, ampak moral sem ti povedat, pa naj vidi še kdo drug, mi ni mar, mogoče je tudi to pesem, sicer pa, kaj sploh je pesem, če ne tisto, kar prihaja direktno iz razbolele duše, bodi fajn in se beremo še naprej, Vid
Poslano:
25. 05. 2019 ob 03:40
Spremenjeno:
25. 05. 2019 ob 03:41
Vid razumem te. Vesela sem zate, za spoznanje, kot ga imam tudi sama.
Človek mislim da napreduje, ko vzame kakor je, v ničemer prehitevanja
in samo zgolj v dobro. Vidim, da si odličen človek.
Glede na vse ostale okoliščine in kdo kaj, je sploh pomembno,
a ni pomembno to, lastno spoznanje v dobro samemu sebi.
Tako te ni me ni mogoče ranit...
Hvala Ti in Vse dobro Vid,hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!