NEŽENJE
lahkotno zibanje vej
v utrinku večera
me prestavi v preddverje
hiše bogov
kjer se zlijeva
v senco
medeninastega stojala
nevidna očem
pleteva tepih
kamor se vtiskajo
gola stopala
tako željna
mehkobe noči
igorj
Napisal/a: igorj
Pesmi
- 24. 05. 2019 ob 22:27
- Prebrano 331 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 136.78
- Število ocen: 7
