V sobah spremlja me pajčevina.
Kamorkoli svoj pogled obrnem
zagledam steklenico vina.
V mislih hitro poln kozarec zvrnem.
Ko po grlu mi spolzi rutina,
z vsakim požirkom pobližje sem
zadnjemu le koncu cekina.
Zdaj končno dobro vem, kdo nisem.
Sem le pajčevina, ki pajek
tvori nesrečno ji usodo.
Zdaj utapljam se v živi pesek,
dno zagledal sem mu posodo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: JureC
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!