Sveže jutro

prodira skozi zaprto okno

za njim jaz v postelji

in čisto nikamor se mi ne mudi

nimam volje še zaspana gledati

s široko odprtimi očmi

in se čuditi obstoju

svetlo postaja

a še vedno iščem argumente

čemu bi ostala čimdlje v mirovanju

včasih mi ni do gneče

včasih celo raje spijem kavo

kot pa da pasem radovednost

na promenadi kjer se brusijo jeziki

kot da nameravajo z njimi rezati koline

a popustim, vstanem in zunaj si najdem

miren prostor s klopco, koder je mir

ja, tako zmorem skoraj vsako jutro

in ko se bom vračala domov

bo spet trda tema a še vedno vem

kje je kaj, zato je mojih vprašanj čedalje manj.

IŽ-lev