ko sam prehodiš vsa strma stopnišča
s strahovi svojih očetov in dedov na hrbtu
čisto do vrha
čisto do roba
se zgane metulj
vetrič zavriska
nad svojim začetkom
in me zamaje
takrat zazvenim
pomembni so koraki samostojnosti, in vsi strahovi, čeprav tisti prednikov, so tudi naši ... Pogum je osnova za pot, veter je naša pesem :)
Lp, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poetesa
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!