Vso dolgo noč je deževalo,
hladen veter je bučal.
Zadnje liste z vej je spralo,
daleč veter jih je gnal.
Dež pa spanec z okna umiva.
Ona se obrača v snu.
Hladna zima jo preganja,
veter spati ne pusti.
Proti jutru svet se umije,
dež poneha, vse zaspi.
Sama za veliko mizo
čisto tiho obsedi.
alineja