Srečujem te le še
V belih prazninah urejevalnika
Besedil. Kot besedo, sprimek
Nesrečnih črk, naključje slepega
Tipkanja. Iščem te v prelomih
Strani, hitim med okni, med cvetovi
Ikon, zajamem tvoj tenek obris
V še en verz. V slog te usločim,
Te poravnam. Te shranim,
V kazalo postavim. In si.

In te ni.

Aleksandra Kocmut - Kerstin