Plaval sem čez reko
starega spomina.
Reka dolga, nepoznana
je dušila vedrino,
mojega srca.
Srce je hrepenelo
po ljubezni,
tako daleč
in tako blizu
večnosti.
Nisem se upiral
le srce ni utripalo več.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Trminator(Primož)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!