vzljubim jo
v prvih akordih
s katerimi pripoveduje
kako je prejšnji večer vadila
pripenjanje košarice
otroškega vozička
v svojem avtu
in me omami
ta zbegana
materinska ljubezen
doječa
iz prvih tednov prvorojenca
ker čas nekaterih stvari
ne more prekriti
ne izbrisati spominu
ker so svete stvari
večne
kakor vonj soli
na obali
kakor jutro
v objemu
kakor ta droben pogled
pripet na
svod obraza matere
na katerega
se bo kmalu dvignila
prva zarja
otroške besede
nežno speljem
skozi melodijo
njenega glasu
in mladost
spet počasi izginja
za mano
(Iz cikla: Taksist)
čarobna nežnost ljubeče matere me podoji skozi tvoje verze
Hvala Jošt, (*_*)
lepo te je brati,
lp Marija
Ti si meni Jošt izvrstan.
Mladost izgineva za nami, a jo peljemo s / za sabo ...
Lidija, hvala!
----
Katica, Jagoda, Lean, Marija, Igor, tudi vam iskrena hvala, da ste se popeljali skozi verze!
----
Lp, Jošt Š.
Jošt, kar nekajkrat sem se že popeljala skozi verze pesmi iz cikla Taksist in vsakokrat bolj se je vame vtisnila čarobnost lepe besede, obogatena z neverjetno čustveno toplino;)))
Iskrene čestitke z željo, da Rač. št. 122 ni bil zadnji.
Z lepimi pozdravi,
Breda
Breda, draga koni, vsak dan jih še pišejo poti ...
Hvala in lp!
Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!