grlo jo boli
žerjavica neznosno peče
če odpre usta
še bolj zažari
zato je tiho
ne reče
da bi morala oditi
da je konec med njima
on ne vidi
ne sliši
ne čuti
ves je v žledu
dve stisnjeni srci
v izpiti lupini
rada bi jima rekla
da spet noro vabijo maki
v valovih se prebuja mlado žito
med zemljo in nebom
bohoti se zeleno
a samo pogledam v tla
in zamrmram
kako sta
izredno močne slike ujetosti in brezupa, ki jih kljub naslovu lahko poimenujemo bolezen
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!