Te zadnje dneve res malo hlajše je
svet okoli nas malo bolj ratuje
veter na dvorišču res praskajoče vleče jesenske liste
in ona res dlje časa pri meni spi
kar pa, meni se res čudno zdi
res, ni kot sem načrtoval
čas hiti kot, da bi bežal
boemskemu vrticnu brez pričakovanj
brez težkih vprašanj posegla v mojo dlan
In jaz, zaenkrat še predan
danes štiri mesce že notri sva
In ob televizorju , ki z neko dramo gori
stisnjeno leživa na rjuhi
na povštru spomina
obsijana s soncem ali pa mokra na deževen dan
vseeno vedno čutim Polonino dlan
čas vzel res mene in tebe je
težko pomnim dneve razvad, pretekle misli...
sebe, brez tebe
In po petih mesecih Polona prekinila je
četudi sama rekla, da zares oba naju tako bolšje je
težko odvrnem ji, da strinajm se
tako spet obrnjen nazaj stojim
z prsti sledim po silhuéti v omami,
sledeč skušnjavi predaje
za nekoga, ki niti ne pozna me
v sedmem mesecu zdaj Polone več čutim ne
čeprav še vedno trudim se
medtem ko zdaj pišem vse
trudim se , da na osebo ki zraven mene leži
navadim se
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vajkad Osvald
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!