Polona

Te zadnje dneve res malo hlajše je
svet okoli nas malo bolj ratuje
veter na dvorišču res praskajoče vleče jesenske liste
in ona res dlje časa pri meni spi 

kar pa, meni se res čudno zdi

 

res, ni kot sem načrtoval
čas hiti kot, da bi bežal
boemskemu vrticnu brez pričakovanj
brez težkih vprašanj posegla v mojo dlan
In jaz, zaenkrat še predan

 

danes štiri mesce že notri sva
In ob televizorju , ki z neko dramo gori
stisnjeno leživa na rjuhi
na povštru spomina
obsijana s soncem ali pa mokra na deževen dan
vseeno vedno čutim Polonino dlan

 

čas vzel res mene in tebe je
težko pomnim dneve razvad, pretekle misli...
sebe, brez tebe

 

 

In po petih mesecih Polona prekinila je
četudi sama rekla, da zares oba naju tako bolšje je
težko odvrnem ji, da strinajm se

 

tako spet obrnjen nazaj stojim
z prsti sledim po silhuéti v omami,
sledeč skušnjavi predaje
za nekoga, ki niti ne pozna me

 

v sedmem mesecu zdaj Polone več čutim ne
čeprav še vedno trudim se
medtem ko zdaj pišem vse
trudim se , da na osebo ki zraven mene leži


navadim se

 

 

 

Vajkad Osvald

Komentiranje je zaprto!

Vajkad Osvald
Napisal/a: Vajkad Osvald

Pesmi

  • 15. 05. 2019 ob 00:16
  • Prebrano 309 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 56.9
  • Število ocen: 2

Zastavica