sekam goščavo
odrivam debla
lomim veje
do obronka na mesečini
do luninega prahu na tvojem licu
ki polni mehkost obrisov
na robovih rdečega
kjer opojnost vlaži izdih
pogledi šepečejo besede
hotenja se vtirajo v brezčasje
preseganja izlegajo zavetje
v eterično dotikanje
<3
čez robove in pod til <3
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!