POPOLDAN
slišiva zvonove
mešajo se z zvoki resja
in s pesmijo škržatov
nasmeh je vratar
z mize zadiši
zavijem se v tvojo srajco
naslonjena na ograjo
pustiva nebu
da objame bližino
topotanje kopit dviguje prah
v katerem sva začeta
zataknjena roka
ramena so podaljšek igrivosti
prelijeva se čez rob
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
- 12. 05. 2019 ob 23:23
- Prebrano 515 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 185.62
