kriki ptic selivk
so prebudili v njem nomada
ki je želel obstati v trenutku
in ga podaljšati na veke

zakričal je v spomin

v trenutek ga je utopila 
s svojo željo po premiku
ure na njen čas
ga ujela v minljivosti

kričala je v pozabo

s trenutkom ga tišči ob steno
s trenutkom jo drži za besedo 

oprijemljeta se odpadlega peresa
vreščečih ptic
ki odhajajo
da se spet vrnejo

onadva pa ostajata
na veke
polagata solze
minljivosti in pozabe

Brbotanje