Je modro ugotovil rdeči Mao Cetung,
da so vrabci nadloga, ki uničuje posevke
in posledično ustvarja lakoto,
zato jih je dal vse pobiti.

In to je bilo dobro.

Dobro, za vse vrste mrgolazni in žuželk,
ki so pričele po vzoru starih Rimljanov
z orgiastičnim razmnoževanjem
invazijsko prekrivati deželo.

In to je bilo dobro.

Dobro, za fabrike fitofarmacevtskih sredstev
s katerimi je dal Mao uničiti tudi te,
nadvse škodljive notranje sovražnike
ljudstva in državne ureditve.

In to je bilo dobro.

Dobro, za nežna ušesa politikov
in podobnih samoniklih vrst Homo Sapiensa,
saj jim ni bilo treba več poslušati
motečega brenčanja insektov,
ki tako rado zmoti aplavdiranja vreden govor,
kot je ta o vplivu politike
na opraševalce v sadovnjakih.
Opraševalce, ki jih seveda ni bilo več,
saj so skupaj z vsemi drugimi nadlogami
poginile tudi divje in domače čebele.

In to je bilo dobro.

Dobro, za vse. Po zaslugi modrega državnika,
se je namreč nepričakovano odprlo
na milijone edinstvenih delovnih mest.
Iskalcev in nabiralcev peloda ter opraševalcev
jablan ter drugega sadnega drevja.
Le čebelarstvo in medičarstvo
sta iznenada usahnila.

In to je bilo dobro.

Dobro za moralo neukega delavskega ljudstva.
Kajti za blagostanje se je treba potruditi
in vestno, pošteno, zvesto in zavzeto delati.

Delo namreč krepi duha, zato je bolje,
da teče znoj namesto medu
in kri namesto mleka.

Potrpeti je treba!

Vse za dobrobit ljudi.

Tomaž Mahkovic