Rač. št. 273
tik pred nevihto
prisede na zadnji sedež
za obisk pozno popoldne
na intenzivni negi
kliničnega centra
včeraj jo je še na japlovi
obmetaval z besedami
ki se zastrupljajo
v njegovih gnojnih ranah
že desetletje
skozi katerega je
večinoma iz bolniške postelje
izčrpal njeno življenje
tudi z razkrajanjem
samega sebe
v blejajočem besu
ki ga prej ni poznala
sovraži ga
ko ga ljubi
v minulih prvih letih
in v njem sovraži vse
kar ga razjeda
vse kar je izginilo
vsak delček
ki so mu ga izrezali
da ga odplaknejo
bogvedi kam
da ga potem vsakokrat
vrnejo manj
in že čisto preveč zanjo
prepolnega grenkobe in jeze
ki vsakokrat zarežeta v njo
nove rane
da bo nekoč
ob boleči grozi
obležala le še praznina
iz katere se bo dvigal
neznan dih
in se bo
rešena ječe
po zadnjem izdihu
lahko sovražila
ko bo poklicala hčerko
v pričakovanju
njenega večnega
in končno poslednjič
izrečenega
mami
moraš razumeti
nimam vsak trenutek časa
jaz imam tudi svojo družino
da bo
srečno grešna
za hip objela tišino
in mir samote
(Iz cikla: Taksist)
Luba duša, Jošt. Zelo mi je všeč ta tvoj cikel konjskih moči v noči.
Lp.
T.
Tamara, hvala!
Lp, Jošt Š.
odličen zaključek, ker takega ne pričakujemo!
:)
lp, lidija
Lidija, hvala!
Življenje preseneča do zadnjega trenutka!
Lp, Jošt Š.
Lp,
Katica
Odlična pesem odličnega pesnika.
Jošt, iskreno čestitam k pesmi, ki jo žlahtijo tudi črtice.
Z lepimi pozdravi,
koni
Katica in koni, prisrčna hvala!
Lp, Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
- 11. 05. 2019 ob 08:19
- Prebrano 675 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 303.1
- Število ocen: 18