prelepo turditi
gledal sem te
gledati sebe skozi oči
tistih ki gledajo te

ogledalo lažno samo podobo obrne ti
sizifovo delo oči

oči tvoje so črne
ko gledaš skozi njih, te vrzeli črne
tako strmeča in boječa gledaš me
ampak tebe ne vidim, odvrnit pogleda ne gre

in grobe besede, prečudovita ljubezen, dvomi domišljija
v dnevu vsi od njih bedijo, bežijo,razpustijo

skrbeča, ne pozabi, da vse kar bi bila

meni že in še si postala

kot, da poznam te več dolgih let,
zakaj, nevem ampak v peskovniku spomina
sedoč zraven tebe v rokah se drživa

in ko prtljaga pretklosti visoko do omar stoji
ter senco razpotega do konca tvoje postelje si
ti mirno noč buri in hudo veke teži, takrat prosim

ko vse utišano je, glas moj šliši pojoč ki rjovi, da
vse kar bi bila, že meni si postala

Vajkad Osvald