Ljudje

Obstali smo
pa smo starejši
prazni
polni neznanja

 

Opaziš kdaj
človeške oči
ki gledajo
skozi tebe

 

Čas nas preganja
na konec
morda na začetek
teče

 

Odraščajo otroci
v grozljivo podobo sveta
polnega besa
praznih stiskov dlani

 

Jutri odhaja
Nepomemben del vsakdana
da so le kristali zlati
in slika nasmejana

 

Pa smo vsi
na istem kolesu
do konca neba
verz neznanega poeta

 

Ko so vrata priprta
kukaš tja
kjer je edina sreča
modrost človeškega srca.

Matej_Krusic

Srecko Aleksic

Poslano:
09. 05. 2019 ob 20:18

lepa razmišljanja..j liked*

Zastavica

Matej_Krusic

Poslano:
09. 05. 2019 ob 20:26

hvala :)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Matej_Krusic
Napisal/a: Matej_Krusic

Pesmi

  • 09. 05. 2019 ob 16:15
  • Prebrano 445 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 119.48
  • Število ocen: 6

Zastavica