strokovni posvet

Kako pisci občutimo kritiko?

četrtek, 9. maj, ob 9.00, Trubarjeva hiša literature

Literarna kritika proučuje, ocenjuje in interpretira književna besedila, pri čemer pomembno vlogo igra kritikov vidik, kako bere neko umetniško delo. Njegov zorni kot je lahko literarnoteoretičen, lahko poudarja stil in jezik, lahko pa interpretira tudi psihološke odtenke ter ocenjuje zgodbo. Pomembna je umestitev dela v literarne tokove in primerjava. Namen kritike je na eni strani opozoriti javnost na umetniško delo, na drugi pa spodbuditi književnika ali književnico, da izboljša svoj izraz. Kritika je torej najprej konstruktivna.  Kritiški zapis literarnega dela je tako tudi povod za globljo družbeno refleksijo. Žal smo prepogosto deležni dveh ekstremov – kritikantstvo ali načrtno skonstruirana besedila, pohvalna ali pogubna. Priča smo kritiškim besedilom, ki so na eni strani slabo napisana, neprimerno slabše od besedil, o katerih pišejo, na drugi pa celo žalijo ustvarjalca ali ustvarjalko, kar včasih pripelje do tega, da le-ta utihne. Mora biti res kritika ostra ali žaljiva? Ima zato večjo težo? So nekvalitetna kritiška besedila posledica slabih plačil in oženja javnega prostora za literarno kritiko v medijih? So morda določeni literarni krogi usmerjeni v kritiziranje drugih tudi zaradi finančnih interesov in želje po prevladi književnega prostora? Kako pisec občuti tak napad? Kako naj piše dan potem? ŽO SC PEN Mira je še posebej občutljiv na spolno pogojeno kritiko, ki avtoricam zamejuje umetniški izraz ter diskriminira dela književnic, kar zanje pomeni tudi slabši ekonomski položaj.

Na posvetu bomo s prispevki spregovorili: dr. Ignacija Fridl Jarc, dr. Igor Divjak, Petra Koršič, mag. Suzana Tratnik, dr. Miran Možina, Maja Gal Štromar, mag. Gabriela Babnik, Meta Kušar in Tanja Tuma. Več informacij o posvetu na spletni strani THL.