Večkrat sem se spraševala,

česa vsega vama nisem dala

in vezla prt slabe vesti.

Ko čas mineva,

pa gledam z drugimi očmi.

Dala sem, kar sem zmogla in znala.

In  moj vrt ni edini, na katerem sta

iskala zeli, z energijo se igrala,

pasla čustva in dušo, radovednost našla...

Na vrtovih sta marsikaj dobila.

Sedaj sta vajina pisana in bogata.

Imata skrite kotičke,

tudi takšne, ki ne znam jih prebrati,

a marsikaj novega pomagala sta mi

na mojem zasejati.

Vsak od nas razteza se na svojo stran,

a del korenin in krošenj,

v srčnem je prepletu.

Drugi del pluje še neznano kam.

In tisto, kar šteje

in nas ne pušča v osami,

je energija,

ki se pretaka med nami.

nada pecavar