za to stkano sivo pajčevino

sem zaklenila vrata

izlila črnilo med rečni tok 

in si zbistrila korak 

med ledenimi rožami 

hoja bosih nog

ti

ki si me znal odtajati 

obrisati od joka zalepljene oči

in skozi pajkovo mrežo

najti pot radosti

ti ki si se znal

premakniti bljižje

k meni stopiti

me poljubiti

tudi če so steze še vedno tam

in solze zategujejo

kajti 

obljubljajo odteči

tvoja balzamova krila

pa v objemu

tako blagodejno dišijo

levcek