nebo je struga severne reke
ki sanja toplino morja
a se neučakana zliva
v kocke granita
v zavetju rdeče svile
čez napetje strun
pod njo žareči privlak
polnih jeder
silovitost trga plasti
valujoče povrhnjice
razgalja roso na listih
ki čaka metulja
da jo izpije
Igorj, ahhh, Igorj, ćutim mekoću i suptilnost tvojih riječi. Tvoje su pjesme najtaktilnije što sam ih ikad čitala.
<3
Ko berem, kako doživljaš moje pesmi, je to zelo poseben občutek <3
Zelo posebna, poosebljena pokrajina, ki valovi v tej pesmi, da se slike natančno izrišejo pred bralcem - čestitke,
Ana
Vedno znova me zatreseš z zapisom uvidenega. Hvala, Ana.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!