Po črno belih deščicah se premikaš.
Utrujen od neuspeha, ne vidiš barv - niti sive.

Rada bi te pobožala, prijela, vendar mi polziš med prsti, kot da te topim.

Sem zate mol, ki zveni proseče in milo,
ker mu je življenje naložilo še več, kot tebi?

Bi lahko bila dur, ki te občasno spomni, da si spekter vsega.

Tvoje besede valovijo, vem, da nisi ena sama frekvenca ... iz tipk izvabljaš tone, ki bi lahko bili harmonija mojega življenja.

AnjaRisKos