naklon časa
ko ugasnejo luči
in sonce zaniha v mrak
mi iz zavetja tišine
zadehtijo besede
pomerijo se čustva
in zasrbijo pete
osvobajoči prostori
izklopijo tok misli
v metuljevih krilih
začutim brbotanje
naklon časa se spremeni
v zdrs jutra
le še pokrijem se
in popotovanje
podoživim še pod odejo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
- 26. 04. 2019 ob 11:36
- Prebrano 383 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 102
- Število ocen: 5
