OKUS  RESNICE

Odsev duše zrači ti na licu

oreol krasijo ti lasje

toplino izžareva ti notranjost

ki je izba tvojega srca.

Potrjuješ vidnost svojega stanja

odkar spoznala da sva v enosti oba

da enakost dveh le ritem usklajuje

je uspelo tistemu ki je združil naju dva.

Slišim glas ki mi srce hrani

to je on neviden tu med nama

čustva so strune najinega bistva

vibrirajo  močneje ko sva sama.

Vsakič ko se z večnim pogovarjam

mi za ostalo nič ni mar

gluh in slep sem za vse drugo

to je čas ko hostijo dobim v dar.

Kdor le za se čuva srce

zapahne vrata pred očmi očeta

ker ne more vstopiti če hoče

bo smrt stala z njim s svojimi kostmi.

tomi