KO TE ZAPELJEM
ustavim na robu polja
tišina prikliče nemir
stopinje razgrnejo oblake
barve na belem ozadju
svetloba v pramenih
pripneš me v nasmeh
roka je prosta
počasi drsiva
brezbrižnost jutra me vzame v dlan
posuješ me z vonjem po sebi
rdeča luč
nagnjen v bližino ustnic
okušam mehkost
pot zavije navzdol
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
- 25. 04. 2019 ob 23:11
- Prebrano 408 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 200.5
- Število ocen: 9
