pasemo se po postranstvih
lovimo neulovljivo
smo lovci
mogoče lomilci
ali celo kradljivci
zajedalci uničevalci
ustvarjalci
smo visoke gladiole
ki počasi venejo
cvet za cvetom
sončnice
ki hranijo s svojimi drobci
slak ki se ovija plazi
za sabo pušča
bele cvetove
smo roža življenja
ki jo roka potrpežljiva riše
ko me vesolje gleda
si misli
to enodnevnico
razjeda veliko vprašanj
Dobra.
Mislim, da bi bilo tej pesmi nujno namesto vprašaja dati pravi naslov. Takole namreč izgleda, da ne veš, kako bi jo naslovila ...
Še ena malenkost ... Rima na koncu pesmi moti, saj je cela pesem lepo grajena v prostem verzu. Predlagam rahlo menjavo vrstnega reda besed
namesto
veliko vprašanj razjeda
raje
razjeda veliko vprašanj
Lp, lidija
Sem spremenila. pri pesmi sem imela še naslov, ki sem ga sedaj napisala.
Hvala za sugestije, pozdrave Nada
* Na dobro vprašanje, dobra pesem.**
postranstvih --->prostranstvih ...
...tole vama je ušlo. Škoda se mi zdi, da ne bi bilo popravljeno, ker je pesem res lepa in podčrtana.
Bravo.
lp Marija
jaz sem pa besedo "postranstvo" razumela kot neologizem za prostore, v katerih zbiramo postranske stvari (in ne kot napako) ...
na tej osnovi sem potem brala celo pesem ... A potem je napaka?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!