Najprej
se moraš
ustavit
in samo
dihat
si dovolit
biti
krhek in prosojen
nato centimeter
za centimetrom
izdolbeš
načeto mesto
da v tebi
zazeva
praznina
v katero vstaviš
pečko jabolka
in čakaš
da se počasi
razraste
čez vse
luknje in brazde
z dnevi
se začne
tvoj olup
debeliti
bledico zamenja
rdečica
in vse pečke
naposled
zrastejo
v nove
začetke.
Jabolko (spoznanja, spotike?), posebna krhkost, obdana z gotovostjo, veje iz te pesmi ... čestitke,
Ana
Hvala ana, cenim! Vse dobro, Tom
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tom Veber
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!