veliko si jih videla
ko so iztiskale iz sebe plodove radosti srha bolečine
to je tvoj posel
uloviti sadež iz razklane ženske
različne so
kot cvetovi
ob času trganja imajo vse odlomljen pestič
cvetni listi pordijo od navrele krvi
zevajo kakor mesojedke
s smrtnim krikom zavezane vegetarijanstvu
dokler jih ne zalije poljub
in postanejo hobotnice
ovite prisesane nabrekle
veliko si jih umila
to je tvoje usmiljenje
ker niso krive
da jih bog ni naredil po svoji podobi
Drago mi je što nas učestalo obasipaš ovakvim poetskim draguljima. Bravo Irena.
Fuuuuuuck, nenadjebivo, nenadjebivo! Bejbi, lomiš poezijom, LOMIŠ!!! Motiv rasklane žene tako je živ i impresivan. Mogla bih još svašta napisati, ali bi me ko metulja otprhnuli s portala.
Lomi ga, bejbi, tvoj let nema niti broj niti destinaciju!
Brezmejno, provokacija resnice. Morda naslednjič o razklanem moškem?
Rabimo te, ki si upajo :)
LP, mcv
Lean <3
kaj naj sploh rečem :)
Nikita, vse je j... ali pa je vsaj vse od tam :D
<3
Modri cvet :) pred objavo sem vseeno malo mečkala s smelostjo.
O moškem pa - razklal se je sam, povsem nepotrebno :) ali pa ga je morda ženska? A to je že druga pesem.
objemam te
Rojevanje, dano samo ženskam, med realizmom in interpretacijo ... hvalnica babištvu, čestitke,
Ana
Hvala, Ana
ostani praznična :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!