Kako naj te objamem brez trpljenja,

kako naj sežem ti v roko brez mržnje,

ko skrivaš mi to svoje ostro trnje,

ognjena vrtnica, pod plašč zelenja?

Ne vidiš, da imaš krvavo trnje,

ki vir je mojih bolečin, trpljenja,

da boš ostala gola, brez zelenja,

ko cvet ospe ti čas brez vsake mržnje?

Zato, raduj se svojega zelenja,

dokler pod njim mi skrivaš ostro trnje,

dokler izvir je mojega trpljenja,

ko ogenj bo ugasnil tvoj, od mržnje

zastre te zimski hlad, a glej, takrat

te tudi jaz ne bom imel več rad! 

Matej Krevs