Moje drevo je izluščeno Tvoje
prepredeno s koreninami
Obe nekoliko spominjata na
izgubljena zajca Ali še bolje
zajčji tački ki sta pristali
med šaro v natančno
označenih škatlah Vse kar
potrebujem za zimo Okrogle
stvari Pisane rute in ostale
živali Drevesi sta 20 metrov
narazen in ker ne vidiva
v globino se lahko zgolj
sprašujeva o njunih stikanjih
In krošnji sta bleščeča
kovanca kjer ju papir ne more
doseči Vse knjige pesmi
so absolutno daleč Kot
mehkoba snega ko jo imaš
na konici palca Če bi izmerili
srečo bi bila zapisana
v svetlobnih letih
Če te je navdihnilo branje romana, super. Pesem je samosvoja in gibko prepletena. Skrita ljubezen, ki sega iz korenin, pa pade na vse (tudi bralca) ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!