Haiku res ni moja oblika, ampak, ta je žalostni vsakdanjik mnogim živim bitjem. In ljudje delamo umetna "krmišča" za čebele …
Pozdrav v imenu cvetočih trav v spominih.
"filia"
* ne vidim nič žalostnega, nenehno se strižemo, obnavljamo, rastemo, hvala, filia. *
To je res, vendar pokošeni cvetovi sonc ne izpolnijo naravnega poslanstva. Poseg roke človeka.
Tako jaz vidim to sliko, ki v naravi izgublja barve.
Dober haiku, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Svit
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!