Madrigal
Ognjeni tvoji so lasje, ognjen
je tvoj pogled, dekle, nocoj prižgala
si v meni zvezd nebroj, gorje, zdaj vem,
gorim kot notrdamska katedrala,
ker sem preblizu tvojim bil očem.
Na mah, glej, šinila je iskra mala
v srce in že sta ogenj, dim strupen
mi dušo mračno z bliski razdejala.
Zelo spevno in žgoče ... edino tu ne bi dala vejice:
v srce in že, sta ogenj ...
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
- 19. 04. 2019 ob 00:43
- Prebrano 661 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 97