Ljubim te osem dni na teden.
Tistega osmega spraskam
kot s kovancem srečko
odrgnjene spomine,
ki sva jih ustvarila
in jih ne potrebujeva,
ko se oba utrujena vlečeva
po zarjavelih požarnih stopnicah,
na balkon, ki mu praviva dom.
Tam ne rabiva odrgnjenih spominov –
dovolj so premočene fotografije
in uvele cvetlice, ki si jih nabral nekaj ur prej
in jih zdaj zvlečeš izpod plašča,
pod katerim sva se skrila pred svetom
na osmi dan tedna.
Ta je samo najin.
Včasih ostanem brez besed. To je ... zdaj.
Lp, dija
Nježnost i snaga stihova u isto vrijeme, ostavljaju bez daha. Hvala za predivne stihove!
Lp, Valy
res Hestija brez besed
lp, M
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: h.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!