
Samoten starec s palico na dolgi ulici, ki s cvetom španskega bezga, pobranim s še starejšega dvorišča z razpadojočo hišo, nese pomlad (in želje) daleč - do svojega bivališča ... melanholijo in minljivost poudarja tudi ponavljanje v pesmi, čestitke,
Ana
hvala Ana...
še cveti španski bezeg in upam da cveti mladost spomina
hvala za podčrtanko
objem
Ljubi
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Ljubica Ribić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!