
ČRNA LUKNJA
V neznane kraje moja misel se odpravi
v njih bi rada našla to kar že ima
a ni vedla niti znala
da je duša z njo bila.
Kar človek več ne potrebuje
vse nekam v kot pospravi
tam čakajo ideje na svoj sodni dan
izrečene kot bežna misel ali san.
V vseh kotih hiše so nastale te navlake
omejevati so začele zaželen korak
zato je izmišljen ogenj da v njega zmečem
krive misli in besede nas in starih bak.
Vesolje to navlako drugače odstranjuje
v svojih prešah izkrivljen svet ožema
v vrtincih se dobrota kot zlato odvaja
ostalo stisne v neznane kraje
ki kot kamen zemlje ustvarja kamnolome.
Zemlja je prepolna kozmičnih iztrebkov
o katerih človek stalno nekaj novega izmišlja
silicij je naenkrat postal slaven
njegova ura že odšteva čas
kako in kje iznajti nova bivališča.
Novinarji so skrito blago
pisatelji so njihovi zasledovalci
a mi zadnji brez prebite pare
se z njihovimi izsledki
hranimo kot pisci ali bralci.
Tu in tam izide poezija
knjiga ki nikogar ne zanima
a preteklost vsa sloni na poeziji
na umetnosti edini zgodovini.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!