ČRNA LUKNJA
V neznane kraje moja misel se odpravi
v njih bi rada našla to kar že ima
a ni vedla niti znala
da je duša z njo bila.
Kar človek več ne potrebuje
vse nekam v kot pospravi
tam čakajo ideje na svoj sodni dan
izrečene kot bežna misel ali san.
V vseh kotih hiše so nastale te navlake
omejevati so začele zaželen korak
zato je izmišljen ogenj da v njega zmečem
krive misli in besede nas in starih bak.
Vesolje to navlako drugače odstranjuje
v svojih prešah izkrivljen svet ožema
v vrtincih se dobrota kot zlato odvaja
ostalo stisne v neznane kraje
ki kot kamen zemlje ustvarja kamnolome.
Zemlja je prepolna kozmičnih iztrebkov
o katerih človek stalno nekaj novega izmišlja
silicij je naenkrat postal slaven
njegova ura že odšteva čas
kako in kje iznajti nova bivališča.
Bravo, Tomi.
Kakšna domišljija.
Lp
Novinarji so skrito blago
pisatelji so njihovi zasledovalci
a mi zadnji brez prebite pare
se z njihovimi izsledki
hranimo kot pisci ali bralci.
Tu in tam izide poezija
knjiga ki nikogar ne zanima
a preteklost vsa sloni na poeziji
na umetnosti edini zgodovini.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!