Zlomljeno v kristalni prah
Na dlani se svetlika
srce kot diamant,
Ki se spreminja mu oblika
Dotaknem se bleščic
In solze kanejo na tla
Črnilo se razlije
A se ne bojim pekla
Hodila sem po poti
Začaranih provinc
sprijaznila se s tem
da sebi sem najboljši princ
uživala svobodo
kamorkoli sem zašla
postala sem dekle,
ki zaljubiti se ne zna
Ne pogrešam več dotikov,
Ki hrepene po meni,
Pravijo da sem sebična,
da ljubezen ni poceni
Ne vrjamem v dvojino
Ki velja za večne čase
Ne vrjamem v bližino
Jaz verjamem le vase
Vem samo to,
da južni tok me vleče,
Tam kjer bistri so slapovi
In kjer sanje so dišeče
Nad svilenimi oblaki
Jadram In lovim krivine
Naj ponesejo peruti
Me tja daleč čez planine
Saj mika me, da zopet
Bi sledila lastovkam
Prelepo sem dekle,
A vsakomur srca ne dam
Ne želim, da me kdorkoli kdaj
Popelje pred oltar
Nikomur ne pripadam,
Za potomce ni mi mar
Ker razbito v kristalni prah
na dlani se svetlika
Srce kot diamant,
Ki se spreminja mu oblika.
Lepa pesem (*_*)
lp Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vanilija
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!