marec je in jutranji mraz
se umika opoldanski sončavi
oko si želi sivih odtenkov
uho škrebljanja dežja
in koža
hrepeni po vlažnem dotiku
misli se vračajo nazaj
bil je marec na pregibu tisočletja
in svet je postajal vse bolj nemiren
Mara je prihajala ob popoldnevih
posedala v naši kuhinji
srebala kavo in govorila
o 22. marcu 1945
o vetru, soncu in krompirju
o še zadnjem gomolju
ki je bil varno v zemlji
o nič hudega slutečih vaščanih
in gozdu kjer se je mudila smrt
drevesa morda še danes
pomnijo žvižganje krogel
potem nam je pravila
o svoji mami
o potemnelem predpasniku
ki se ji je lepil ob ponošeno krilo
ko se je vsa bleda in trepetava
vrnila domov
in nepovezano jecljala
o mladi sosedi
skoraj otroku
o rani
in krvi
ki je odtekala
Draga Ivanka, pročitala sam nekoliko puta ovu pjesmu strave i užasa napisanu po predaji tako zorno i do te mjere, kao da sam je osobno doživjela. I moram priznati da me se jako dojmila i snažno prodrmala.
Ova iznimno emotivna pjesma ima jasnu poruku svakom čitatelju i istodobno u njemu izaziva jaku empatiju.
IZVANREDNO!!!
Mirnu noć ti želim!
Katica
Veš, Poetesa Ivanka, tovrstne pesmi so mi več kot zelo blizu; skoraj bi lahko rekel, kot pisane na kožo. Ko prebiram tvoje blagodejne, žametne vrstice verzov, se mi kot kalejdoskop odvrtavajo podobe preteklosti, odseve naše mladosti; predvsem pa veje iz njih pridih tiste pristne domačnosti, ovekovečene in odete v mehko besedo, ki odpre čute in te prikuje na mestu v spontani premislek. Lepa in iskrena ti hvala, vsekakor.
Prijetne pomladne dni ti želim in, seveda, toplih dotikov sončnih žarkov,
Sašo
Pretresla me je zgodba, iz spomina potegnila babico, ki je preživela marsikaj žalostnega, izgube, bolečine. In demenca, ko ni zdržala več spomina.
Lep dan ti želim, Lea
Salke
Ivanka ovo je jedan od tvojih najjačih radova. Izvrsno.
Pozdravček, Lea, tudi mene se je pesem dotaknila: prebujanje pomladi nekomu pomeni lahko tudi podoživljanje strašnih stvari. Morda bi premislila, če pesem potrebuje zdajšnjo zadnjo kitico (zdi se mi, da že pripoveduje o ponovitvah grozot.)
Lp, Ana
Karica, Sašo, Salke, Lean, hvala za lepe komentarje!
Ana, hvala za komentar in nasvet! Zadnja kitica mi res ni potrebna. Zato sem jo izbrisala. Ne vem kaj me „drži“, da sem ponovno začela s temi konci, ki mi niso v ponos.
Se opravičujem, ker sem pozna, a ob 19, 30 sem bila še v eni izmed ambulant v Ljubljani. Zdaj pa sem utrujena na kvadrat. :(
Vsem lep pozdrav, Lea - Ivanka
Super, drži se, in čestitke k Marcu,
Ana
Čestitam, draga Ivanka na podčrtanki.
Lp,
Katica
Draga Katica, hvala za oba komentarja! Pesem govori o 22. 3. 1945, ki je bil črn dan za našo vasico in še bolj črn za vse družine, ki so tistega dne, tik pred koncem druge svetovne vojne, izgudile drago osebo. Takrat se je pod streli zgrudil tudi moj nono. S tem sem odraščala in moje življenje je bilo zato drugačno. Vsako pomlad ponovno podoživljam tiste dogodke. Opisovali so mi jih tako domači kot sosedje.
Spoštovani Sašo, hvala za vse lepe besede. Mislim, da bi se morali spominjati in o tem govoriti, ker svet spet drvi v nek podoben čas.
Salke, tudi tebi hvala! Demenca ni vtkana v to pesem, vendar ko nekaj objavimo, je to last bralcev in vsak ima pravico napisano doživljati po svoje.
Lean, hvala za napisano!
Ana, hvala! In kopriva ne pozebe :)
Vsem lep pozdrav, Lea - Ivanka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!