Strah me je straha,
ki se skriva v meni
in priložnostno prileze ven
ter me prestraši.
Ven prileze,
ko sem sam,
drugih se boji,
zato drugače ostaja skrit.
Nočem biti sam,
nočem strahovlade,
a kaj naj naredim,
če se tudi drugih bojim?
* samost ima ost, samota pa ne, čeprav se jo da premetati v srčiko...a dolga je pot od mene do sebe.**
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: goričan
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!