LAKOTA

Grizem in žvečim, ust ne zaprem,

Kje je še kaj, naj svinjo odrem,

lakota je huda, hočem še več.

možgane iz glave dam na peč.

Misli v obaro zmešane,

jetra namesto krompirja,

da prebava je boljša,

dodam dva deci slinavke.

v bodočnost bi gledal naprej,

a vse je isto kot prej,

slike in podobe mešajo jed, ki diši

 duši mazohistični.

Vse je zmešano,le zgodba se ista vrti,

Jem in grizem, glodam kosti

Stare slike in občutki, isti strah in želje,

je še kaj ostalo od tistega – mene.

bova