SREČANJE
zaustavljam misli
in se prepustim
počasnemu toku reke
vdihujem brstenje drevja
ornamenti fasad
mi vežejo pogled
v temnini med dvema zebrama se zavem
kako zelo pogrešam
tvojo nezapleteno ljubezen
zlagaš jo kot kocke v hiše na obrežju
prečenje je neizbežno
in ne vem povsem
kaj je onkraj
mogoče vsaj to
da je srečanje
sestavljeno iz besede sreča
kako zelo rada imam tvoje pesmi...občutek imam, da sem ti tako blizu...
kakšna prevara je lahko poezija :D a lepa, lepa :)
Čutenje v vedenju, da z verzi porajam občutenja, je vsaj tako čarobno, kot takrat, ko jih pišem.
S tolikom lakoćom i u tako duboke metafore pretačeš koncept emocije. Osjećam bìlo tvoje riječi.
Tko si ti?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
- 06. 04. 2019 ob 15:44
- Prebrano 658 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 172.32