Pomirjajoča je barva dneva,
ko svetloba komaj se upira noči,
mehkoba pojenjajočega večera
tiho na prostrano zemljo lega.
Čutim jo tudi v sebi
in vsakem gibu bilke in ptice v zraku,
kot tančica pade name blaženost hvaležna,
da minljiv sem in enkraten poklon temu stvarstvu.
Ko stojim in zamaknjeno zrem v obzorje,
v meni se neskončno hrepenenje zbuja
po neodkritih skrivnostih jutrišnje zarje.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: berni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!