Pokušao:
sakriti te pod kamen, u zmijsko gnezdo,
u vagine sena, tek igru duhova i bezdno,
pa te vodio bespućima preminulih
(klanjajući se zelenoj kosi grobova)*
i kovao planove srebrne i zlatne,
u kakvim pustolinama podizao oltar,
pripremao tron za himeru jednog sna,
no prolazi obličje ovog košmara, dna,
i šta li ćeš mi reći,
dečače, devojčice,
dok gađaš me jabukama?
* Uporedi stih V. Vitmana.
Hvala, Nikita. Lp
za nešto više, odlično!!!
Hvala, Srećko.
Hvala od srca, Mirko, 777 puta. :) Lp
Pesem o stvareh, ki nas privlačijo in tistih, ki nas zadevajo ... sanjsko in resnično, ki prehaja drugo v drugega na skrivnostno lep način, čestitke,
Ana
Hvala od srca, Ana. Lp. :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vladimir Vuković
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!