KO SI NA TLEH

Ko si na tleh, je hudo,

takrat, ko ti je hudo, te zelo boli,

ko te muči nepopisna bolečina, ti po licu polze grenke solze,

te solze te skele,

glava pa je prazna,

prazni možgani,

praznini ubežati,

skriti se pod odejo in zaspati,

pod odejo,

na blazini,

na jogiju,

brez pižame, ki draži nadraženo kožo,

kadar na blazini prazna glava,

v glavi tisto, 

ki je cerebralno,

ob cerebralnem pisanem zajcu,

poleg cerebralnega medveda,

v nemi družbi cerebralnega srnjačka,

ali kužka,

ki draži nadraženo kožo,

ta občutek nadražene kože,

ob pravljicah,

ob pesmih,

ob litanijah,

ob liturgiji,

v želji po hitrosti,

v želji po novicah, napovedih in prepovedih,

v želji po kroniki - zapisu,

v želji po bizarni ironiji alegoriji nehumanosti,

ob štetju ovčic, aligatorjev, mamic, očkov, prijateljic in simpatij od včeraj,

ki ga nikoli ni bilo,

ni bilo žrebička, kita, ribice, poante, kinetike, norčavosti in nezavestnih ptičic,

kukavic v urah stenskih,

ob postelji,

nad posteljo,

ob tvoji postelji je strop,

poleg stropa ob postelji je postelja,

ničesar v tvojem vidnem polju,

a pod posteljo je prah, strah in preplah,

zaljubljen parček strganih štumfov,

in nek strahec,

ob njem nočna polička,

kjer je pol prazna steklenička,

v njej še malo mleka je ostalo,

zate za malega človeka,

da boš dete, dobro spalo,

zraven pa proteza, rožni kranc in pretveza v knjigi z naslovom "stara zaveza",

ti pa sam,

k vragu šla prekratka zveza z nekom, s teboj, z obema, z vsemi tremi,

k vragu šli problemi,

k vragu valjanje po tleh,

da le nisi bruhnil v smeh,

da temno je,

da boli in skeli,

da iz nosa teče kri,

da nad posteljo budilka,

da razštelana svetilka,

da polomljena tlačilka,

zunaj zvezdice na nebu,

zvezdnato nebo,

na nebu zvezde blede,

bledica greha v medvedu, ovnu in levu,

nekaj stahcev med pogrebom,

na tvoji postelji,

prvi,

drugi,

tretji,

vsem trem,

zaradi monotonije naj se skrije,

tvojih postelj je vse več in več in več,

več kot postaj pasijonskih,

ti v tvoji postelji,

preden zaspiš,

poglej senco svojo in preveri, če je pristna, če te to zanima,

preveri, če je iskrena in videl boš,

da zaspana je, zaspiš ob njej,

preveri, če ti laže,

da se zlažeš ji  v obraz,

preveri, če je hladna,

če ti je prevroče,

preveri, če je vroča,

če je to mogoče,

nato v postelji zaspiš,

ta postelja,

ki laže, ignorira in prezira,

a lepo je spati ob toplini ignorance,

poleg lažne netolerance,

ob preziru,

sa temno je in temno bo ostalo,

če se.....

 

mladi umetnik

Svit

Poslano:
01. 04. 2019 ob 16:04

* * *

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
03. 04. 2019 ob 18:49

Taka raperska, ki se vrti in hkrati prehaja kot pogled z enega detajla na drug, morda le zaključek (se ti je mudilo?):

...

a lepo je spati ob toplini ignorance,

poleg lažne netolerance,

ob preziru,

saj temno je in temno bo ostalo,

če se.....

(Kaj ko bi zaključil s ponovitvijo čisto prvega verza?)


Lp, Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

mladi umetnik
Napisal/a: mladi umetnik

Pesmi

  • 01. 04. 2019 ob 13:12
  • Prebrano 585 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 161.1
  • Število ocen: 5

Zastavica