Ves zaspan sem ležal pod podvozjem svojega bolhača,
tema je bila,
podvozje temno,
zakaj tako temno,
zakaj tako zasvonjano in mastno od olja in bencina,
kaj sploh delam pod avtom,
zakaj tema v mojem srcu, moji duši, moji glavi,
padel mi je mrak na um,
padel je skalpel,
ki sem ga imel v roki,
v roki,
ki nikoli ni zibala svoje usode,
svoje rutine (zjutraj, opoldne, zvečer),
kdaj,
kdaj se bo znočilo,
da se zlikan in naparfuman vsedem za volan in odpelljem svojega pokvarjenca v carski center,
po certifikat,
podpisan nalog,
overjen račun in smehljaj škrbastega serviserja,
ki ga tepe življene.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mladi umetnik
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!